Draga moja prijateljica, Sestra Brina Torkar! To je res pomojem najboljša mentorica za slikanje v Sloveniji.
Individualen pristop … Vsak otrok si izbere kaj bo slikal. Oreng motivi. Na koloniji so izdelali en portret, Eno žival, in eno veliko sliko, od moje Qoriankico je tale na levi za Brino. Vse po izbiri otroka. Kolonija je ustvarjalna, Povezovalna, S pridihom mistike (pojejo pesmi, imajo svojo meditacijo živali moči)… Otroci so navdušeni. Nad svojimi slikami in kolonijo. Moja hčerka je letos že drugič in je že prosila, da naslednje leto tudi! Ima pa Brina tudi odlične asistente. Alojzij Gričnik, pravi Qorianka da je najboljši slikarski učitelj, Brina pa najboljša slikarska učiteljica! Moj zapis je razpršen.. Ker bi rada povedala vse. Skratka..
Brinino slikarsko šolo res iz srca priporočam.
Ali kot: VIKEND SLIKARSKE RETREAT – čista magija ustvarjanja ob reki v njenem domu, LETNA SLIKARSKA ŠOLA. individualizirana. Ni, da vsi rišejo enako. Ampak vsak res svoje.. N a podlagi svojih interesov, strasti, sanj…
Hvala ti ljuba moja, da v Qorianki prebuja slikarske sposobnosti, ker tega ji pa jaz res ne morem dati.
Pa ne samo to … Ob tebi in s tvojim vašim načinom dela, dobi veliko več kot samo slikanje!

Pre Lep podaljšan vikend. Umirjenost, potrpežljivost, zbranost, delo, ustvarjalnost, povezanost, čarobnost in čudovito vodstvo Brina Torkar ..would 100% do it again

Pred tremi tedni sem začutila da moram naslikati tega konja. Conversano Bonadea aka Črnko, iz Lipice. Začela sem slikati in čez tri dni dobila zjutraj sms: Črnko je šel danes čez. Hvala dobri dušici, ki mi je to sporočila.
Tako zelo sva bila povezana. 2004 sva začela skupno pot, bil je poseben konj. Edini črni lipicanec med 400 belimi. Izzive sva imela že na začetku, nikakor si ni pustil dati brzde v gobec. Tako sem ga na to navajala najprej s koščkom gumijaste cevi za vodo, ki si jo je pustil iz strani dati v usta. Kasneje sva prešla na dajanje brzde v usta iz strani in to prakticirala kar nekaj let! Počasi se je navadil… 10 let sva bila skupaj, doživela zelo lepe trenutke in šla čez veliko težkih izzivov, ki so bili plod nerealnih pričakovanj ljudi. Biti “drugačen” ni lahko.. in Črnko bi to nedvomno potrdil. Hvala vsem tistim, ki ste po mojem odhodu zanj lepo skrbeli.
Hvala moji učiteljici Brina Torkar za strokovno vodstvo, da je slika nastala tako lepa.

Nikoli nisem bila pristaš pravila, da je trdo delo, garaštvo potrebno za uspeh. Menim, da se vrata, ki so moja, odprejo zlahka. Je pa težja pot do teh vrat, ki so navsezadnje nagrada za vztrajnost. Za vztrajanje na poti in ohranjanje svetlobe v sebi.
Najtežji del je, ker ne vidimo kaj je za vrati. Ne vemo, če bo tisto kar nas čaka vredno vsega ali bomo mogoče opeharjeni. Če nimamo pričakovanj, ne bomo razočarani. Če ohranimo zaupanje, se bo vztrajnost obrestovala in nagrada bo večja kot bi bila v naših še tako velikih pričakovanjih.
V tem vikendu sem 3 cele dneve posvetila intenzivnemu slikarskemu retreat-u in dozivljala ravno to lekcijo življenja. Malo spanja, veliko truda, vztrajanje, učenje in ohranjanje vere, da bo vredno. 
Izčrpanost, tako energijska (vzdrzevanje visoke vibracije) kot fizične (premalo slikarske kondicije), zgrešeni odtenki in poteze, učenje novih stvari in konstantno vpijanje informacij, platno na katerem se do zadnjih dveh ur ni videlo končnega rezultata-nagrade…
Mogoče bi v drugačni situaciji, na drugem mestu in času odnehala. Mogoče bi brez podpore Učiteljice, Mentorice Brina Torkar odložila čopič za vedno in si rekla, da to ni moja pot. Da ne znam, da ne zmorem. Ufff, bi bilo lažje.
Mogoče sem ravno zato slišala klic duše in odšla na to potovanje, ki je bilo navsezadnje toliko več kot samo slikanje. Kljub temu, da je slika čudovita, je bila nagrada tega potovanja veliko veliko večja. In neprecenljiva.
Slika: Boginja DIANA, 120×100 cm, akril na platno

Brina Torkar Hvala, da si prišla v moje življenje in odklenila moj pozabljen delček. Hvala za vse znanje, ki mi ga predajaš in vso podporo!

Ne vem kaj naj rečem..
Bil je jok, prišla je jeza, tudi žalost, nepotrpežljivost in nemir…srečen jok, strast, ples, hvaležnost in utrujenost…z Brina Torkar ne gre samo za učenje slikanja ampak gre za čuteče vodenje skozi proces…
Neizmerno hvaležna za ta teden in možnost, da sem si to lahko privoščila …
Hvala Yemanya … hvala Brina, hvala Petra Gartner Duxa in Gloria Velikonja za ure in ure tišine kjer smo lahko samo bile.

Na slikarskem vikendu sem naredila sliko po vodstvu Brine. Pogledali sva kaj me nagovarja, katera tematika, ki me zaposluje v mojem notranjem svetu je aktualna, tista ki hoče na plan.
Skozi slikarski proces sem bila vodena na način, da sem se počutila dobro in varno. Na koncu procesa je prihajalo ven iz mene “saj nisem hotela, da je slika tako temna, ni taka kot bi jaz hotela…’, a vedela sem, da je Brina tu tista, ki me je prijela za roko, ko sem imela zavezane oči, čez slikarski proces. Pomaga mi pri sprejemanju tudi temnih delov sebe. Prav neverjetno je kako me je znala peljati – skozi vse nesigurnosti in prepreke sva šli.
Pa to je fenomenalno, sploh ne vem, a se vsi zavedajo tega k pridejo k tebi? Veš to je tista taprava umetnost – na kvadrat! Mene je čist sezulo. Pa ti si res eno bitje tam iz Plejad. Hvala

Presenečena sem, eno leto kasneje na obisku in ko že pozabiš kaj si delal, kako lepo slika deluje v spalnici. Fotka ne prikaže razpoloženja slike, svežine meglic, in občutka. S tem okvirjem prav lepo diha.